Možgansko zapisovanje, ki ni najbolj posrečen prevod angleškega naziva Brainwriting, je uporabljal njegov avtor Rohrback za reševanje gospodarskih in komunalnih problemov, danes pa ga uporabljajo skoraj na vseh področjih človekovega delovanja, Podob no kot viharjenje možganov je primerno predvsem za reševanje ne preveč ozkih in ne preveč zaprtih problemov, čeprav ni omejeno sa mo nanje. Uporabljamo ga za produkcijo idej in za njihovo specifika cijo. S pomočjo te tehnike postane producirana ideja ožja in bolj določena.

Ena od glavnih prednosti možganskega zapisovanja je v tem, da v razmeroma kratkem času daje ogromno število idej, še več kot nevihta možganov. Druga prednost je v tem, da je primerna tudi za ljudi, ki niso gostobesedni in se čutijo ovirani, kadar morajo z bese dami v skupini razodevati svoje misli. Možgansko zapisovanje zah teva pismeno komunikacijo, ki jo dopolnjuje ustna. To pa je na drugi strani ovira za ljudi, ki radi diskutirajo. Zanje je primernejša tehnika nevihta možganov.

Možgansko zapisovanje je tehnika, ki se pojavlja v zelo različnih variantah. Nekateri avtorji predlagajo manjše in drugi večje skupine, nekateri omejujejo produkcijo na eno ali dve ideji v posameznem krogu, drugi pa jih dopuščajo toliko, kolikor se jih človek spomni.

Na seji sodeluje 4 do 7 oseb, najprimernejših je 6. Če imamo večjo skupino, jo razdelimo na manjše. Udeleženci so strokovnjaki za neko področje, bolj zaželene pa so heterogene kot homogene skupine. Glede strukture skupin veljajo podobni principi kot pri nevihti možganov.

Vodja skupine najprej razdeli liste papirja udeležencem. V sre dino mize lahko položi večjo plitvo škatlo, kar pa ni nujno potrebno.

Možgansko zapisovanje poteka v treh fazah:

1. Razložitev problema
2. Zapisovanje idej, oddajanje in kroženje listov
3. Vrednotenje idej

Formular metode 6-3-5

Vodja skupine razloži problem podobno kot pri večini drugih tehnik. Udeleženci zapisujejo ideje na list, papirja. Lahko uporabljajo praznega in v tem primeru pišejo ideje drugo pod drugo, lahko pa je na njem tabela z okni za zapisovanje. V stolpcih je prostor za prvo, drugo in tretjo idejo, v vrsticah pa za zapiske udeležencev.

Zapisovanje v posameznem krogu traja pet minut. Rohrback meni, da imajo udeleženci v petih minutah dovolj časa, da se spom nijo nekaj novega. Nekateri drugi avtorji predlagajo daljši čas. Priporočljivo je podaljšati čas v 4, 5 in 6 krogu, saj udeleženci potrebujejo več časa za prebiranje predhodnih idej in za razmislek o novih.

Nato udeleženci predajo list svojemu sosedu na levi strani.