Za ta blog sem obljubil, da bom pisal v povezavi inoviranja s strategijo in izboljšavami. Obljubo bom izpolnil z naslednjim blogom. Za tokratni blog pa sem uporabil še tudi za mene svežo temo Design for Six Sigma. Na kratko sem vam jo želel približati.

Tipična situacija v večini povprečnih podjetij je sledeča:

• kakovost izdelka se nahaja na 3-4 sigma stopnji,
• razvojni čas je od 30% do 50% daljši od najboljših v panogi,
• konstrukterji porabijo 40% časa za reševanje problemov na produktih, ki so že v proizvodnji, od tega jih je le 20% uspešno zaključenih, in
• zadovoljstvo odjemalca leži pod zastavljenimi cilji.

Design for Six Sigma (DFSS) je sistematičen postopek v razvoju/konstrukciji, ki s pomočjo metod, orodij in meritev produktov ter procesov omogoča izpolniti zahteve odjemalcev na nivoju 6-Sigme. DFSS nam pomaga izkoristiti ključne potenciale pri razvoju produktov in procesov:

• izboljšanje kakovosti,
• znižanje stroškov zaradi napak in
• povišanje zadovoljstva odjemalcev.

Sistematika za DFSS ni standardizirana, tako kot je osnovna sistematika Six Sigme DMAIC. Uporablja se različno število korakov in tudi različna imena faz. Vse sistematike uporabljajo standardizirana orodja, ki jih različno razvrščajo po fazah. Rezultat različnih sistematik pa je enak in to je najbolj pomembno. Najpogosteje se uporabljata sistematiki ICOV in IDOV. S slednjo se boste seznanili na tem DFSS Black Belt Trainingu, ki bo v Sloveniji prvič izveden v mesecih maj in junij 2010. V 10 dneh boste podrobno spoznali vse 4 faze DFSS, ki so:

• Identificiraj (Identify)
• Razvij (Design)
• Optimiraj (Optimize)
• Potrdi (Validate).

Za vsako fazo imamo na voljo potrebna orodja in njihovo sosledje za sistematičen razvoj produkta oz. procesa, podobno kot pri sistematiki DMAIC za izboljšanje produktov in procesov. Med samim šolanjem boste pridobili znanje za delo s programskima orodjema MINITAB in Acclaro DFSS. Prvi služi za statistične in grafične analize podatkov. Drugi pa vsebuje možnosti izdelave QFD, uporabo axiomatic designa, TRIZ-a itd. Še posebno zanimivo orodje je TRIZ, ki služi sistematičnemu inoviranju. Na žalost je v Sloveniji premalo poznano in še redkeje uporabljeno. Sam si bom prizadeval za večjo prepoznavnost tega orodja. Preko društva je bilo to orodje že predstavljeno na dveh delavnicah in odzivi na te predstavitve so bili pozitivni.

DFSS povezuje sedaj že milijonsko zanesljivost metodologije 6-sigme s procesom razvoja. Nekateri zagovarjajo teorijo, da mora organizacija najprej osvojiti in vpeljati osnovno sistematiko DMAIC 6-Sigme in priporočajo vpeljavo DFSS po 3-5 letih. Sam sodim v skupino, ki zagovarja čim hitrejšo uporabo DFSS in na ta način že z razvojem zmanjšati kasnejše napake in stroške. No, vsekakor je potrebno začeti z »navadnimi« Green in Black belti, ki poznajo in obvladajo sistematiko DMAIC in tako postaviti temelje za 6-Sigmo v organizaciji. Ni pa potrebno in smiselno čakati 3-5 let z uvedbo DFSS, saj na ta način dopuščamo trenutno stanje, ki sem ga navedel v uvodu tega bloga.

Nasvidenje do prihodnjič, ko bom izpolnil obljubo iz prejšnjega bloga.