Možgansko zapisovanje, ki ni najbolj posrečen prevod angleškega naziva Brainwriting, je uporabljal njegov avtor Rohrback za reševanje gospodarskih in komunalnih problemov, danes pa ga uporabljajo skoraj na vseh področjih človekovega delovanja, Podob no kot viharjenje možganov je primerno predvsem za reševanje ne preveč ozkih in ne preveč zaprtih problemov, čeprav ni omejeno sa mo nanje. Uporabljamo ga za produkcijo idej in za njihovo specifika cijo. S pomočjo te tehnike postane producirana ideja ožja in bolj določena.

Ocenitev idej se izvede nekaj dni po seji. V redkih primerih jih oceni le vodja skupine; včasih ista skupina, ki jih je producirala, največkrat pa zmanjšana na kake štiri ali pet oseb. Ocenjevanje je naporno in dolgotrajno delo, zato bi celotna skupina potrebovala preveč časa. Vsakdo bi navajal svoje razloge in branil svoje ideje, zato se skupina zlepa ne bi premaknila naprej. Zmanjšani skupini dodamo še eno ali dve osebi, ki nista sodelovali na prvi seji.

Danes bom nadaljeval z opisom metode viharjenja možganov. Mnogi avtorji priporočajo, da so splošna navodila napisana na tabli ali na letaku, tako da jih vsakdo vidi. Čeprav se navodila razlikujejo tudi glede na nalogo in udeležence, se lahko NAVODILA glasijo takole:

•          Dajemo ideje

Kot sem zadnjič obljubil, bom danes pisal o viharjenju možganov oz. brainstormingu. Viharjenje možganov (Brainstorming), ki jo nekateri imenujejo tudi spreletavanje možganov in burjenje duha, je najbolj znana in najpogosteje uporabljena skupinska tehnika ustvarjalnega mišljenja.

Inovativnost je zadnje časa največkrat uporabljena beseda. Tako v politiki kot tudi v gospodarstvu in medijih. Toliko je govora o inovativnosti, da je že kar »kičasto«, kot smo ugotovili skupaj z udeleženci Green Belt Traininga. Žal je res samo veliko govora, a dejanj v tej smeri zelo primanjkuje.

Pred časom sem bil na seminarju v Gradcu (Avstrija). Naslov seminarja je bil NACHHALTIGKEITSMANAGEMENT PRAKTISCH UMSETZEN oz. v prevodu trajnostni management uresničiti v praksi. Zadnje čase je to precej vroča tema, saj naj bi to bil pristop vodenja v prihodnosti. Na to temo obstaja že veliko literature in danes bom na kratko povzel vsebino seminarja.

Za nami je evropsko prvenstvo v košarki in v tem blogu bom poskušal potegniti vzporednice med slovensko košarkarsko reprezentanco in slovenskim gospodarstvom. Naši so osvojili nehvaležno četrto mesto, a kljub temu so bili gledalci in navijači zadovoljni. V tem primeru so lahko gledalci in navijači kupci. Ali je dovolj za naše podjetje, če so zadovoljni kupci in ne dosežemo notranje zastavljenih ciljev?

No, za danes sem že obljubil temo in ne smem še enkrat zamočiti. Res moram držati že enkrat požrto besedo, čeprav bi danes »raztrgal« razpis Usposabljanje zaposlenih, kjer sem tudi jaz optimistično sodeloval. A šolanja v tujini na temo Six Sigma niso zanimiva za naše birokrate. No, bom to temo prihranil za naslednjič, ko se malo pomirim in ohladim. Drugače me bo še kdo ovadil, kar je postalo zadnje čase dokaj popularno.

Za ta blog sem obljubil, da bom pisal v povezavi inoviranja s strategijo in izboljšavami. Obljubo bom izpolnil z naslednjim blogom. Za tokratni blog pa sem uporabil še tudi za mene svežo temo Design for Six Sigma. Na kratko sem vam jo želel približati.

Tipična situacija v večini povprečnih podjetij je sledeča:

Javljam se spet po zelo, zelo dolgem času. Najprej se moram vsem, ki ste prebirali moj blog, opravičiti za dolgo odsotnost. Hkrati bi vas pa pozval h obojestranski komunikaciji, torej dodajte svoje komentarje. S tem me boste predvsem motivirali k rednemu pisanju bloga. V prihodnosti se bom tudi sam potrudil k rednemu pisanju.